Tipke za spodbujanje in podporo dojenčku

Ocenjuje se, da je v Mehiki približno 250 tisoč oseb s Down sindromom. S posebnim zdravljenjem je pričakovana življenjska doba približno 55 let.

Glede na Jesús Flórez, znanstveni svetovalec fundacije Down Syndrome v Kantabriji (Španija), spodbujanje samozavesti v osebi je, da izvede kakršnokoli dejanje, ki vam pomaga, da z dostojanstvom in spoštovanjem premišljujete.

V primeru ljudi z Downovim sindromom ali drugo intelektualno prizadetostjo, ki imajo večinoma visoko stopnjo samozavesti, je to zato, ker so njihove družine in drugi ljudje, ki skrbijo za njih, našli načine za spodbujanje in spodbujanje samopodobe.

 

Tipke za spodbujanje in podporo dojenčku

Od doma je mogoče ustvariti dobre pogoje, če sledimo nekaterim priporočilom za spodbujanje otroka z Downovim sindromom. V GetQoralHealth dajemo vam pet ključev:

  1. Spajanje V prvem mesecu ga moraš božati, govoriti z njim, držati ga v rokah. Včasih misliš, da so ti otroci zelo podobni drug drugemu, v resnici pa "izgledajo zelo podobno kot njihove družine," pravi Vodnik za starše Doline Španije.

  2. Spodbujanje okolja . Številne študije so pokazale, da večja je stimulacija v zgodnjih fazah otrokovega razvoja, večja je verjetnost, da se bo razvila v okviru svojih maksimalnih možnosti.
  3. Nega Otroci z Downovim sindromom morajo odraščati v normaliziranem okolju. V tem smislu je ena od prvih odločitev izbira dnevnega varstva, ki daje prednost socializaciji, strpnosti in sožitju ter omogoča posnemanje vedenja, "to je osnova inteligence."
  4. Čustva in dojemanja. Pomembno je spodbujati otrokova čutila z okolji, bogato z barvami in oblikami, pesmi, igračami in predmeti različnih tekstur, okusov in vonjev.
  5. Izobraževanje V fazi rasti bo treba skrbeti za vaše zdravje in izobraževanje, predvsem pa je zelo pomembno tudi spodbujanje vključevanja.

Nikoli ne pozabite na obveznosti mladoletnikov, moramo se izogibati skušnjavi, da naredimo stvari zanje, zahteve pa morajo biti sorazmerne z njihovo zmožnostjo, da jih izpolnijo.

Navsezadnje naj bi izobraževanje osebe z Downovim sindromom spodbujalo njihovo avtonomijo. Temeljni vidik tega je, da se jim omogoči sprejemanje lastnih odločitev.

Zagotoviti jim moramo ustrezna sredstva, oceniti njihova prizadevanja, jim svetovati, vendar se zanje ne odločati in sprožiti situacij, ki jih zavezujejo k prevzemu pobude.